Republika Južna Afrika, Zimbabve, Botsvana

Južna Afrika ima bogato in kompleksno zgodovino, ki sega od starodavnih domorodnih civilizacij do evropske kolonizacije, apartheida in sodobne demokracije.  

 

Najstarejši znani prebivalci Južne Afrike so bili San (Bušmani) in Khoikhoi (Hotentoti), ki so bili lovci in nabiralci ter pastirji. Kasneje so v regijo prišli Bantu plemena, kot so Zuluji in Xhosa, ki so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo.  

 

1652 – Nizozemci (Nizozemska vzhodnoindijska družba) pod vodstvom Jana van Riebecka ustanovijo prvo evropsko naselbino v Kapskem mestu. Naselbina je služila kot oskrbovalna postaja za ladje na poti v Azijo.  

1795 – Britanci prvič prevzamejo nadzor nad Kapsko kolonijo, nato jo leta 1806 dokončno priključijo Britanskemu imperiju.  

1835–1850: Velika selitev (Great Trek) – Nizozemsko govoreči Buri (potomci nizozemskih kolonistov) se preselijo v notranjost in ustanovijo lastne republike (Transvaal, Oranje Free State) v znak upora proti britanski oblasti.  

1870–1880 – Odkritje zlata in diamantov (Kimberley, Johannesburg) povzroči ekonomski razcvet in poveča britanske interese v regiji.  

1899–1902: Burske vojne – Britanci se borijo proti Burom za nadzor nad rudarskimi bogastvi. Po zmagi Britancev so burske republike priključene britanski oblasti.  

 

1910– Združitev britanskih kolonij in burskih republik v Južnoafriško unijo, ki postane britanski dominion (avtonomna država znotraj Britanskega imperija).  

1913 – Sprejet je Zakon o zemljiščih, ki omejuje lastništvo zemlje za temnopolte prebivalce na le 7 % ozemlja. To je eden prvih zakonov rasne segregacije.  

1931 – Južna Afrika postane popolnoma neodvisna od Velike Britanije.  

  

1948 – Nacionalistična stranka (predstavniki Burcev) uvede apartheid – sistem rasne segregacije, ki temnopolte prebivalce ločuje od belcev in jim odvzame številne pravice.  

1950–1980 – Uvedeni so številni represivni zakoni:  

Zakon o prepovedi mešanih zakonov (1949) – prepoved porok med rasami.  

Zakon o domovih (Bantustanih) – prisilna preselitev milijonov temnopoltih v revne rezervate (homelands).  

Sharpeville Massacre (1960) – mirni protesti proti zakonitosti notranjih potnih listov se končajo s pokolom več kot 60 protestnikov s strani policije.  

1961 – Južna Afrika postane republika in izstopi iz Commonwealtha zaradi kritik apartheida.  

1964 – Nelson Mandela, vodja Afriškega narodnega kongresa (ANC), je obsojen na dosmrtno ječo zaradi boja proti apartheidskemu režimu.  

1976 – Soweto Uprising – množični protesti šolarjev proti apartheidski izobraževalni politiki, ki jih brutalno zatira policija.  

1990 – Nelson Mandela je po 27 letih izpuščen iz zapora.  

1994– Prve demokratične volitve, na katerih lahko volijo vsi državljani. Nelson Mandela postane prvi temnopolti predsednik Južne Afrike in apartheid je uradno končan.  

1996 – Nova ustava Južne Afrike zagotovi enakopravnost vseh ras in pravice manjšinam.  

2000–danes – Južna Afrika ostaja gospodarsko najmočnejša država Afrike, vendar se sooča z izzivi, kot so kriminal, korupcija in socialne neenakosti.