IR Chrome fotografija

Infrardeči film obstaja že od zgodnjega 20. stoletja. IR Chrome film je nadgradnja navadnega IR filma, ki je poleg infrardeče svetlobe občutljiv tudi na del vidne svetlobe.  Ta občutljivost omogoča zajemanje valovnih dolžin, ki so nevidne človeškemu očesu. 

1910 je Robert Williams Wood izdelal prvo fotografsko ploščo za IR fotografijo. Tehniko fotografiranja v IR svetlobi so uporabljali za fotografiranje iz letal v prvi svetovni vojni. Na fotografiji so rastline bile bele, kamuflažni materiali pa temni. Do druge svetovne vojne so že naredili kamuflažne materiale, ki jih navadni IR film ni prepoznal. Zato je Kodak po naročilu ameriške vojske leta 1940 izdelal film, ki je rastline prikazal kot roza namesto snežno bele barve, kar bi omogočilo ponovno zaznavanje kamuflažnih materialov. Razlika med klasičnim infrardečim črno-belim filmom in Kodakovim barvnim IR "Chrome" filmom je v tem, kako informacijo predstavi.

Pri Chrome filmu je možna boljša interpretacija za ljudi. Črno-beli IR film prikaže le intenziteto odboja IR svetlobe (svetlo = veliko odboja, temno = malo odboja). To zahteva usposobljeno oko in izkušnje pri interpretaciji. Barvni IR film (Aerochrome) pa je premaknil IR signal v vidni spekter (največ IR odboja → prikaže se kot rdeča barva). Vojaški analitiki so hitreje in zanesljiveje prepoznali vegetacijo, kamuflažo in nenavadne vzorce.

Trikanalna informacija  daje več podatkov.  Klasični IR film ima en kanal (odtenki sive). IR Chrome je imel tri plasti emulzije:

• ena občutljiva na IR,

• ena na rdečo,

• ena na zeleno.

To je omogočilo razlikovanje med vrstami vegetacije, vodo in umetnimi materiali.

      Boljši kontrast in večja možnost analize. Vegetacija zasveti v močnih rožnatih/rdečih tonih. Umetni materiali (kamuflažne mreže, pobarvana vozila) pa ostanejo temni ali zelenkasti. Razlika je bila očitna že na prvi pogled, brez posebnih meritev.

Pri zračnem izvidovanju je bilo treba pregledati velike površine posnetkov. Barvni kontrast (rdeče drevje proti zeleni/temni kamuflaži) je omogočal hitrejše odkrivanje kot s sivinskimi toni.

Barvni IR film je bil uporaben tudi za gozdarstvo, kartografijo, monitoring okolja. Tako je Kodak lahko isti izdelek tržil vojski in civilnim službam.

Po drugi svetovni vojni so IR chrome film zelo radi uporabljali tudi umetniki, ki so jih privlačile nadrealistične in žive barve, ki jih proizvaja infrardeča fotografija. IR Chrome je imel trajen vpliv na vizualno kulturo. Značilen videz filma je bil predstavljen v različnih umetniških projektih, na naslovnicah glasbenih albumov (Jimi Hendrix, Donovan, Bon Jovi...) in celo v filmih, kar je prispevalo k njegovemu legendarnemu statusu med fotografskimi navdušenci. Kodak je ta film nehal proizvajati leta 2007.  S pojavom digitalne fotografije se je povpraševanje po tradicionalnem filmu, vključno s specializiranimi filmi, kot je IR Chrome, zmanjšalo. Vendar pa so edinstvene lastnosti infrardečega filma ohranile njegovo priljubljenost med zvestimi navdušenci.  Zato so nekatera podjetja  razvila digitalne filtre in tehnike naknadne obdelave za posnemanje videza IR Chrome filma. Yann Philipp, francoski fotograf, je od leta 2008 dalje raziskoval, kako narediti filter, ki bi nadomestil IR Chrome film. Leta 2019 mu je uspelo. Ti napori so ohranili duh Kodakovih infrardečih zapuščin v sodobni dobi.

​

Fotografi pravijo:

"To fotografijo ljubiš, ali pa sovražiš!"